Hermetični spisi I: Pojmander (48-60), razlage Izvorne gnoze Egipta

Izkušnja smrti, vrnitev v resnično življenje, čiščenje srca in pot izkušenj so teme pogovora med Hermesom in Pojmandrom v vrsticah 48–60.

Izkušnja smrti

48. Ko je to rekel, je previdnost po usodi in skozi silo, ki povezuje sfere, povzročila združitve ter sprožila rojstva in vse se je pomnožilo glede na vrsto. Tisti, ki se je prepoznal kot nesmrtno bitje, je bil odbran od ostalih; kdor pa je ljubil telo, ki se je razvilo iz utvare poželenja, je zapeljan od čutil ostal v temi in trpel posledice smrti.«

Komentar št. 11: Kolo rojstva in smrti

Verz iz hermetične filozofije so nekateri napačno razumeli, ker so njegovo vsebino skušali dojeti kot nekakšno svarilo, (…) kot Hermesovo svarilo pred zemeljsko poroko in njenimi posledicami. Vendar ne gre za to. Nasprotno, iz pragnoze je razvidno, da je delitev spolov – z vsemi posledicami, ki jih ta delitev prinaša -, potrebna, da bi se kolo rojstva in smrti lahko ohranjalo v gibanju. Besede ljubezen do telesa, ki je izšlo iz utvare poželenja, se nanašajo na ljubezen do dialektične narave, o kateri govorijo verzi 37, 38 in 39 in ki je vzrok za nastanek umrljive naravne pojave. (…) Ljubezen do lastne naravne pojave, popolno zlitje z njo in domišljanje, da je to središče, resnični človek, je zmota, o kateri govori Hermes v 48. verzu. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 74 in 75

49. »Kaj tako groznega so zagrešili nevedneži,« sem vprašal, »da so bili oropani nesmrtnosti?«

50. »Ti, zdi se, da ti ni kaj dosti mar, kar si slišal. Ti nisem rekel, da premišljuj?«

51. »To počnem, zapomnil sem si in se ti zahvaljujem.«

52. »Če si razumel, mi pa povej, zakaj zaslužijo smrt tisti, ki so v smrti?«

53. »Ker je vir, iz katerega izhajajo njihova telesa, tema; od tam izvira vodena narava, iz katere je v zaznavnem svetu nastalo telo; z zaznavnim svetom pa se poji smrt.«

Vrnitev v resnično življenje

54. »Da, pravilno si razumel. Zakaj pa tisti, ki je spoznal sebe, dospe k Bogu, kot pravi Božja beseda?«

55. Odgovoril sem: »Ker je iz luči in življenja nastal Oče vsega, iz njega pa človek.«

56. »Dobro odgovarjaš; luč in življenje sta Bog in Oče, iz katerega je nastal človek. Če boš spoznal, da sta v njem življenje in luč in da sta tudi v tebi, boš spet prišel v življenje!« To je rekel Pojmander.

57. »Toda povej mi še, moj Nous,« sem rekel, »kako naj spet pridem v življenje? Kajti Bog pravi: ‘Človek, ki ima duha, naj spozna samega sebe.’ Mar ne premorejo duha vsi ljudje?«

58. »Pazi, kaj govoriš; jaz sam, Pojmander, Nous, pridem k njim, ki so sveti, dobri, čisti in usmiljeni, pobožni; moja navzočnost prinaša pomoč: takoj vse spoznajo; in Oče se veseli njihove ljubezni in oni se mu v svoji otroški predanosti zahvaljujejo s hvalnicami in petjem. Preden prepustijo telo njemu lastni smrti, zaničujejo njegove čute, saj poznajo njihovo delovanje.

Čiščenje srca

Komentar št. 12: Delovanje hormonov

Ko človek očisti svetišče srca, ko pristno in vztrajno stremi po takšnem očiščenju in ko svetloba najde v njem svoje bivališče, se skupaj s čutnim življenjem povsem spremeni tudi miselno življenje in se uskladi s sedemkrat očiščenim srcem. In človek je čist v vsem, kar stori.
Šele potem se spremeni tudi delovanje hormonov in kandidat vstopi v področje dobrega, kakor pravi Pojmander, v stanje resnične dušne rasti. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 75

59. Ali še bolje: jaz sam, Nous, ne bom dopustil, da bi uničujoče delovanje telesa doseglo svoj cilj. Kot čuvaj pri vratih bom preprečil vstop zlim in sramotnim dejanjem in s tem iztrebil z njimi povezane nesvete misli.

Komentar št. 13: Osvoboditev iz prijema moralne teologije

Kaj so zla in sramotna dejanja? Osvoboditi se morate znane moralne teologije; (…) “zla in sramotna dejanja” se zagotovo nanašajo na skrajno nesvete posledice, (…), ljubosumje, poželenje, sovraštvo, prazno govoričenje, kritiko, konflikte in podobno. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 81

Pot grenkih izkušenj

60. Daleč pa sem od nespametnih, slabih, zlobnežev, zavistnežev, pohlepnežev, morilcev in brezbožnežev; prepuščam jih maščevalnemu demonu, ki nanje meče žarečo žerjavico, jih rani s čutili in napelje k nesvetim dejanjem, tako da jih doleti še večja kazen. Vendar ne nehajo hrepeneti po neizmernih željah, in ker so nenasitljivi, besnijo v temi. To je njihova muka, in ogenj, ki jih sežiga, se nad njimi še bolj razgori.«

Komentar št. 14: Cilj duha

60. verz pojasnjuje, v katerih človeških tipih se duša ne bo nikoli rodila in jim Pojmander nikdar ne bo mogel spregovoriti. (…) Če dušni ogenj ne more očiščevati in osvobajati, potem vedno kaznuje. (…) To je pot grenkih izkušenj. (…) Dolga pot izkušenj (…) nima drugega cilja, kot da naposled dopustimo duhu, da zmaga. Izvorna gnoza Egipta, Prvi del, str. 82, 83 in 84

Nadaljevanje prve knjige hermetičnih spisov: Pojmander

CAPTCHA
Diese Frage soll sicherstellen, dass Sie ein Mensch und keine Maschine sind:
Image CAPTCHA
Enter the characters shown in the image.